potem sva šla domov ker sva že pojedla. bilo je že dosti pozno, tam okoli pol enajstih zvečer. nobenega več ni bilo na plaži. Justin ni rabil imeti kapuce na glavi in cel čas sem ga lahko gledala. in sem ga. in je opazil. in sem v zadregi.
pogledal me je s končkom očesa in potem nazaj v tla in se zasmejal. tisti njegov mehek glasek,ko se zasmeje. I just..can't. v trebuhu sem začutila metuljčke. prvič odkar ga 'poznam'. saj normalno, že prej mi je bil všeč in vse, bil je my celebrity crush, ampak nisem mislila, da se bom zaljubila vanj. vedela sem da ga imam rada, ampak...
sredi plaže sva se vsedla na tla, sezula čevlje in namočila noge v morje. samo ena cestna luč, ki j bila dosti daleč od plaže, ravno toliko da je svetila na naju. Za vedno bi lahko ostala tam. pogledal me je in me dolgo gledal. verjetno je hotel mojo pozornost in jo je tudi dobil. pogledala sem ga. na obrazu je imel rahel nasmeh in mi je pomežiknil. daleč na morju sva zagledala ladjo. bila je velika in bila je tudi tako daleč stran, da sva lahko videla samo lučke, ki so bile prižgane na ladji. tako lepo mi je bilo. najbržtudi njemu.
JUSTINOVO RAZMIŠLJANJE:
tako lepa je bila. tista obleka ji je tako pristajala. tako lepe lase ima, diši, popolna je. gledala me je s tistimi lepimi rjavimi očmi. nisem mogel drugega kot, da sem se ji smehljal in jo še naprej gledal. prelepa je bila. pa še osebnost ima 10.
*konec Justinovega razmišljanja*
začelo je pihati in zeblo me je. Justin je opazil, da nekaj ni v redu..
''what's wrong?''
''oh, nothing..I'm just little cold...''
''ohh..''
ko je rekel ''ohh'' se je takoj slekel in mi dal njegovo jopico.
''thanks..'' nasmehnila sem se.
''aren't you cold?''
''well...not anymoreee'' smejal se je in me objel 'da ga ne bi zeblo'.
bilo mi je všeč. stiskal me je k sebi in na obrazu je imel nasmeh.
Ni komentarjev:
Objavite komentar